Jutri uradno začnem

Ker smo 1.decembra, je jutri uradni začetek nešopinga. Ne, to ne pomeni, da sem danes zapravljala še zadnje evre in domov privlekla polne vreče daril in podobnega. Držite pesti, tisti, ki berete (jaz, mogoče g.Pravi in veverca). Pa lep december vsem!

U., hvala za uradno dovoljenje za veveričjo fotko. Sej drugači bi jo pa sunla. :)

Pomanjkanje kreativnosti

Ok. Tole bo očitno težje, kot se mi je v trenutko slabosti zazdelo.

Glede na to, da imam v planu doma narejena darila IN voščilnice IN okraske me ZELO skrbi moja kreativnost. Je namreč ni. Od nikoder. Sem si včeraj privlekla na plano (skoraj) vse pripomočke in materiale za ustvarjanje in čakala na navdih. Vsaj za voščilnice. In sem pregledala stare vzorčne, ki sem jih spravila prav s tem namenom, da jih nekoč 'prekopiram'. In sem gledala po knjigi Oblikovanje iz papirja. In sem začela. In nič. Beda. Nobena izdelana voščilnica mi ni všeč. In ni všeč niti g. Pravemu :) Očitno se bom morala tega lotiti bolj strateško. Z načrtom.

Pišuka, zavidam vsem tistim, ki jim takšne zadeve kar letijo izpod rok in vse kar naredijo dobro izgleda. Krog sredi voščilnice s pentljo. Super. Ful lepo. Estetsko. Jaz pa pojma nimam. Res, da v življenju nisem prav veliko ustvarjala, me pa veseli (vsaj na začetku) in obožujem ročno narejene stvari, ki so tako srčkane, da bi za njih zapravil pol plače in si z njimi zatrpal celo stanovanje. kot npr. ptičje hišice iz trgovine na Bledu, ki sem jo našla na enem zlo finem blogu - frišno novo jutro.

Ah, če bilo tole z voščilnicami najhujše... Sem naredila namreč venček za na vhodna vrata (tako, ovit z eno belo koperno in povit z zlato nitjo) in sem dodala okraske, za katere sem predvidevala, da so vsaj malo po okusu mojega očeta (s katerim si delimo velebrlog). In je vprašal, zakaj sem ga povila s tem belim, a ni lepši, če je zelen. In je šel venček dol. Če pa itak ni nikomur všeč (po pravici tudi meni ne preveč). In zdaj bomo verjetno brez. Ker klasičnih sem se naveličala, za nadstandardne pa nimam idej oz. talenta za izvedbo. Še. Mislim, ne še. Ker bogsigavedi kaj vse se bo še razvilo iz mene! Hehe. He. Hm. ...

Dragi Miklavž, letos sem bila zelo pridna. Prosim prinesi mi navdih in polno košaro kretivnosti. Veverca.

Moj začetek

Hello world! Ne vem, če se to reče tudi ob otvoritvi bloga, pa vseeno. Verjetno bi morala napisati raje Hello Veverca! ker bom najzvestejši bralec verjetno kar jaz sama. Blog je namenjen namreč mojim ostarelim sivim celicam, ki prehitro pozabljajo lepe drobne trenutke vsakdanjega življenja. Pa jih je škoda pozabljati! In ker imamo v današnjih časih večkrat računalnik pri roki kot pa zveščič (a se to napiše z ž-jem?), je laže zapisate te drobce v blog kot pa v stari dobri dnevnik.

V bistvu me je ena zelo banalna stvar dokončno pripravila do tega, da začnem z blogom. Sredi novembra sva se z gospodom Pravim peljala iz Ljubljane na našo provinco in spotoma sem opazila, da je eden izmed nakupovalnih centrov že pošteno okrancljan z bliskavicami, lučkami, zvezdicami... in kar je še ostale šare. Ne pretiravam, ampak obšla me je slabost. Stisnilo me je v želodcu, ko sem pomislila na nori, brezvezni, decembrski šoping. Brezglavo potrošništvo. Saj sama tudi kdaj mirim svoje hormone z nakupovanjem, ampak ti decembri so pa čist preveč! Kupujemo samo zato, da kupujemo. Ker je treba! Pha! Pa kaj še! In sem se v tistem trenutku odločila, da jaz pa že ne. Ne tokrat. Da letošnjega decembra ne grem v šoping. Sploh. (No kruh in mleko in pomaranče bom že šla iskat.). In sem zdaj na tem, da se bom načrtno poskusila vzdržat brezveznega nakupovanja. In naj bi bila moja letošnja darila za sorodstvo in prijatelje doma narejena. Iz tistega kar imam (ok, če mi zmanjka kak material za ustvarjanje si še dovolim, da ga grem kupit, amapk čim manj).

Heh, pa da vidimo, v kolikšni meri mi to uspe...