Garažna razprodaja

S čim se zadnje dni ukvarjam? No, poleg norišnice v službi, priprav na dopust in uživanja v poletnih trenutkih?

Z organizacijo garažne razprodaje! Čisto prave in (upam) velike. V Radomljah. Za celo lokalno skupnost - pa i šire ;)

Takšen dogodek je bila že dolgo moja velika srčna želja. Vem, obstaja garažna razprodaja v Taboru v LJ (in verjetno še kje kakšna), kar se mi zdi krasno in navdihujoče. Prav veliko pa jih po naši ljubi deželici ni. In jaz trdno verjamem, da imamo ljudje 'robe' več kot preveč, zato je fino, da zaokroži, ko je ne rabimo več. Da najde novega lastnika in ne konča na odpadu. Poleg tega obožujem predmete z zgodbo, še bolj pa s potencialom. Ko v vsakem starem stolu ali omarici vidiš kaj bi se dalo iz tega naredit. Zaboga milega, jaz celo razne odpadke pobiram po delavnici (ja, ali pa izgubljene velike matice ipd.na cesti), ker se mi zdi, da se zagotovo da kaj strašno finega narest iz tega - če dejansko res kaj ustvarim iz teh 'najdenčkov' pa drugič ;)

Garažna razprodaja v Radomljah bo v soboto 10.septembra, za obiskovalce od 10h do 15h (ali dlje).

Zelo bom vesela, če prideš kaj pobrskat po naši robi. Seveda pa se nam lahko pridružiš tudi kot prodajalec! Več informacij najdeš tu: http://garazna-razprodaja.blogspot.si/ (nov blogec, ki ga urejam prav za ta namen).

Sanjska hiška

Pravljična, sladka mala...

Človek bi jo naložil in odpeljal na rajski konec, nekam med griče, na dvorišče z velikim drevesom, poleg travnika s sadnimi drevesi in v varstvo velikega toplarja, kjer bi se ustvarjalo, sproščalo, družilo, umirjalo... Ups, malce me je zaneslo... Kako me ne bi, ob takšni hiški...

Veganski pesto (iz bazilike)

Še ena zelo komplicirana zadeva :)
Kako pesto poveganit? Običajno vsebuje pesto parmezan. In veganski pesto? Ga pač nima :) Če mene vprašate, ni razlike.

Daš v lonček strašno aromatično svežo baziliko, hladno stiskano olivno olje, solni cvet iz Solin ter obvezno pinjole (drzni lahko kombinirate tudi s kakšnimi drugimi oreščki). Zmiksaš s paličnim mešalnikom, naložiš v lepe kozarčke, preliješ z malce olivnega olja in daš v hladilnik. No, še bolje je, če ga daš na kakšne okusne testenine. Obožujem pesto!

Osojsko jezero aka Ossiachersee

Zelo simpatičen izlet.
Že pot do tja je meni všeč (čez Ljubelj, v spomin na stare dobre čase). Osojsko jezero je malce bolj SZ od Vrbskega jezera (Wörtersee) in leži tik pod goro in smučiščem Gerlitzen. To pomeni, da je tam na vroč poleten dan tudi do 5 stopinj manj kot npr.v Ljubljani. Tudi ob mojem obisku je bilo.

Okoli Osojskega jezera je idilična in lepo urejena kolesarska steza (sem tudi že sprobala), tokrat pa smo šli samo na kopanje. Slučajno smo naleteli na eno mini lušno (privat) parcelo, ki ni bila ograjena, tik ob jezeru in se odločili vsidarti kar tam. Sicer je kopanje (razen enega ali dveh javnih kopališč, kjer je veliko 'šundra') povsod plačljivo. Najsi bo to v kakšnem od kampov ali pa kar ob posameznih gostiščih, kjer lepo tržijo svoj košček obale. Po večini je lepo urejeno (s pomolčki, drevesi in travico), cena dnevnega kopanja za odraslega je ca. 3-4 €, parkiranje je povsod brezplačno. Pozor za pasjeljubce -  ponekod imajo celo urejene plaže za pesjane in lepo je videt lastnike s po enim ali več psov, ko poležavajo v senčki na trati in uživajo poletje ne da bi jih kdo preganjal.

Voda v Osojskem jezeru je bila tokrat topla na zgornjih 30 cm gladine :), zadnjič pa je bila 'cela' bolj topla. Kulinarične ponudbe je res veliko, po večini ponujajo ribe, se pa dobi vse sorte jedi. Veliko restavracij ima na meniju tudi vegetarijanske in veganske jedi. Po mojih izkušnjah so vsi zelo prijazni. Razen v restavraciji Deutscher Peter na avstr.strani prelaza Ljubelj, kjer je navadna črna kava 2,90 € in ko 3x vprašaš koliko in omeniš, da to je pa kar drago, ti rečejo Ja, das ist Österreich! :) Ja wohl, sem pač z Balkana. And I like it :)

Na poti nazaj smo se ustavili še ob Vrbskem jezeru (na J strani), kjer je tudi mesto ob cesti za brezplačno parkiranje in lušna mini obalica z drevesi in trato in nadlepim vhodom v morje (pardon, v jezero - če pa res zgleda tako kot morje!). Voda v Vrbskem jezeru je bila zelo topla, nadvse prijetna in čudovito smaragdne barve, ko je skozi večerne nevihtne oblake pokukalo sonce.

Nas je spraševala tetka natakarica ob Osojskem, kako to, da pridemo k njim na 'počitnice', izlet, kako da ne gremo na morje. Nak - če je poletna sobota in imam fraj dan me za noben denar ne spraviš proti jugu, na asfalt, v kilometrske kolone in med 'čavapčiče' na bližnjih obalah... Raziskujem jezerca...