Ok. Tole bo očitno težje, kot se mi je v trenutko slabosti zazdelo.
Glede na to, da imam v planu doma narejena darila IN voščilnice IN okraske me ZELO skrbi moja kreativnost. Je namreč ni. Od nikoder. Sem si včeraj privlekla na plano (skoraj) vse pripomočke in materiale za ustvarjanje in čakala na navdih. Vsaj za voščilnice. In sem pregledala stare vzorčne, ki sem jih spravila prav s tem namenom, da jih nekoč 'prekopiram'. In sem gledala po knjigi Oblikovanje iz papirja. In sem začela. In nič. Beda. Nobena izdelana voščilnica mi ni všeč. In ni všeč niti g. Pravemu :) Očitno se bom morala tega lotiti bolj strateško. Z načrtom.
Pišuka, zavidam vsem tistim, ki jim takšne zadeve kar letijo izpod rok in vse kar naredijo dobro izgleda. Krog sredi voščilnice s pentljo. Super. Ful lepo. Estetsko. Jaz pa pojma nimam. Res, da v življenju nisem prav veliko ustvarjala, me pa veseli (vsaj na začetku) in obožujem ročno narejene stvari, ki so tako srčkane, da bi za njih zapravil pol plače in si z njimi zatrpal celo stanovanje. kot npr. ptičje hišice iz trgovine na Bledu, ki sem jo našla na enem zlo finem blogu -
frišno novo jutro.
Ah, če bilo tole z voščilnicami najhujše... Sem naredila namreč venček za na vhodna vrata (tako, ovit z eno belo koperno in povit z zlato nitjo) in sem dodala okraske, za katere sem predvidevala, da so vsaj malo po okusu mojega očeta (s katerim si delimo velebrlog). In je vprašal, zakaj sem ga povila s tem belim, a ni lepši, če je zelen. In je šel venček dol. Če pa itak ni nikomur všeč (po pravici tudi meni ne preveč). In zdaj bomo verjetno brez. Ker klasičnih sem se naveličala, za nadstandardne pa nimam idej oz. talenta za izvedbo. Še. Mislim, ne še. Ker bogsigavedi kaj vse se bo še razvilo iz mene! Hehe. He. Hm. ...
Dragi Miklavž, letos sem bila zelo pridna. Prosim prinesi mi navdih in polno košaro kretivnosti. Veverca.
