Imam misijo, da si celo leto nič ne kupim. Nič za oblečt in nič za dom.
Ker imam preveč stvari.
Ker me lepe zadeve v trgovinah hitro zapeljejo in jih kupim, čeprav jih ne rabim.
Ker mi gre totalno na živce, da kupujem za živce. Za dušo. In ne, ker rabim.
Ker se na ta način 'hranim', namesto da bi drugače vlagala vase, se na drugačen način 'pocrkljala'.
Ker smo globalno obsedeni s kupovanjem. Kupimo, ker lahko. Ker je moderno. Ker moramo imet. Ker imajo vsi. Arrrghhh!
Zatorej sem za novo leto sklenila, da si celo leto ne kupim nič.
No, pravzaprav sem že lansko leto sklenila enako, pa me je že v marcu 'zvilo' in sem najprej kupila oblekico, pa potem tekaške superge in majčko in... in sem padla v iste tire.
Letos sem poskusila ponovno. In je konec aprila in se kar v redu držim.
In nekaj dni nazaj sem dve uri hodila po trgovinah z lepimi pomladnimi kolekcijami. In pomerila kar nekaj kosov oblačil v treh trgovinah. In nisem kupila nič! :) Ne vem, a sem potrebovala samo nakupovalni 'fiks', ali mi nič ni bilo všeč ali pa sem se bolj slabo počutila. Ker ko se ne počutim dobro, ko si nisem všeč, takrat zagotovo nič ne kupim, ker se mi zdi, da mi nič ne pristoji. Joj, da grem pa na svoj dober dan po nakupih, takrat se mi pa zdi, da mi vse kar pomerim strašno fino stoji.
Da ne zabredem k drugim temam... skratka zaenkrat mi gre dobro pri moji misiji. Kadar imam željo, da bi imela kaj novega, grem skozi omaro, zlikam kaj iz kupa nezlikanih oblačil in zagotovo ugotovim, da imam več kot dovolj zanimivih in lušnih oblačil. Poleg tega imam zaradi te svoje misije večjo željo po šivanju. S S.se spravljava zašit prehodni plašček (čeprav glede na najino hitrost ne bo pomladno prehodni, ampak jesensko prehodni) in komaj čakam, da bo gotov. Da bom imela nekaj novega, zanimivega...
Vem, nekaterim se bo tole pisanje ali pa misija zdela čisto brez vezna, ker sami nimajo takšnih 'problemov', ali pa bodo zavili z očmi, češ, joj s čim se ljudje, ki imajo polne riti, ukvarjajo. Je pa to MOJA misija. Ker imam neko čudo navezanost na stvari (tudi o tem, kako bom to transformirala v nekaj koristnega, kdaj drugič). Skratka tale moja misija nezapravljanja je tudi en tak eksperiment. Lahko se opazujem, kaj me povleče, da bi kaj kupila, v kakšnih situacijah, zakaj..
Mojo trapasto navezanost na stvari trenutno 'zdravim' tudi s tem, da lepe reči, ki jih vidim v katalogu, revijah, reklamah, iztrgam ven in primagnetkam na hladilnik. Ene gredo hitro dol, druge pa že nekaj časa tičijo na hladilniku. Jih gledam in so mi lepe. Rabim jih pa ne. Zato bodo ostale samo kot slikce na hladilniku.
Drugi način za nadomesto fiksanje z lepimi rečmi pa je Pinterest. Tudi tam jih pripenjam na table. Ker so lepe. In tam ostanejo.
Želim si, da se skozi tale eksperiment spoznam, da odkrijem svoje vzgibe, da najdem kreativnejši način za hranjenje svoje ženske (ali pa če želite - hrčkove) duše, da manj trošim, da znam uporabit reči, ki jih že imam in da razmišljam tudi o globalno-lokalni širitvi ideje o ponovni uporabi reči, o kroženju stvari in oblačil, ki jih že imamo...
Vsak vaš komentar, mnenje, osebne izkušnje so več kot dobrodošli.
