Edino žurko (tako, malo bolj pravo, ne samo povabilo na tortico), ki sem jo kdaj imela za svoj rojstni dan je bila žurka za 29.rojstni dan.
Začelo me je stiskat, da je to zadnje leto, ko imam dvojko spredaj... Da se potem začnejo trideseta. In ne vem zakaj ne maram ravno žurk za okroglo obletnico. Raje proslavim začetek zadnjega leta :)
No, tokrat nisem ravno proslavljala na veliko, me je pa vseeno malo stisnilo. Da je to moja zadnja trojkica. Ne zares stisnilo. Dalo misliti. In ker so dobro spomnim žurkice za 29, tudi znam narest bilanco teh zadnjih desetih let... Uf .... uf... :) Na zunaj izgleda samo drug pes in druga ljubezen... :D Se je pa še marsikaj spremenilo, zraslo, preoblikovala, šla sem čez prave preobrazbe in spoznanja, doživela veliko (čeprav se mi kdaj zdi, da skoraj nič)... In rada imam vsako sekundo teh desetih let. Ker so moje. Ker so prepojene s tistimi, ki jih imam rada, s tistim, kar imam rada, s spoznavanjem sebe, s čudovitimi trenutki... Neskončno hvaležna.
