Na svoji dekici
Pripravljena za napad na hrano
Moja srčika
Lepa
Smeška
Srečna pesa
Lovi zadnje sončne žarke ...
... in se poslavlja od svoje koče.
V bistvu je bilo za tole kočo meni bolj hudo kot njej. Itak je že celo leto ne uporablja, ker je zaradi mraza ali vročine med našim službovanjem v kleti, ko smo doma pa z nami v stanovanju. Jaz pa sem malce nostalgična, ja. Ta koča je bila narejena za mojega čisto prvega peseka, Bena, in je potem 7 let gostila Nikca, potem pa čez dopoldneve 12 let nudila zatočišče Bibiki. Sedaj je že popolnoma segnila na eni strani, in ker je Bix res ne rabi več, smo jo slovesno požgali. Oz. so jo požgali. Jaz sem mencala, kaj bi z njo, in potem sem šla v službo, ko sem se vrnila pa je bil samo še prah. So mi slovesno posneli plamene :)
Luškana, ko se zvije v fižolček.
Spet fižolček
Pozerka. Strašni pes.
Ko spiš, se je fino zatlačit nekam, recimo pod zofo.
Imam svojo dekico, ampak ta otroško modra, ikejina, je zakon!
Bubica moja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar