ponedeljek, 30. november 2015

Fižolovi polpetki

No, saj ne vem zakaj jih imenujem fižolovi, ker noter zamešam vse sorte.

Ko se pri nas kuha kakšno kosilo in imamo prilogo pa omakco naštudirano (danes pire krompir in sladko zelje), poleg bi pa nekaj šlo - saj veste, kakšen šnicel bi se reklo - takrat ponavadi naredim polpetke. Aha, ja, ker šnicel ne pride v poštev. K sreči.

No, polpetki so vedno malce drugačni in iz tistega kar trenutno imam.

Danes so bili to:

še zadnja blitva, ki je rasla na vrtu (oprana in naseckana) - a ni lepa?



z vilico pretlačen kuhan fižol,

nasekljana ena velika čebula, ker jo imam rada (ker jo je bilo res veliko, sem jo prej raje malo popražila, da ne bi hrustali samo čebulo v polpetih),

namočene čia semenke, sezamovo seme (ker ga obožujem popečenega)

malo krušnih drobtinic, začimbe, himalajska sol.

Konsistenca je bila danes res lepa, ravno prav se je skupaj držalo in lahko sem naredila lepe polpetke.



Spekla sem jih na kokosovem olju. Na vsaki strani recimo 2 minutki. Super dobro. Hladni so pa naslednji dan za malico. K skledi solate recimo.












nedelja, 29. november 2015

Protivnetni kurkumin napitek

Večkrat sem že brala o tem zlatem napitku in sem se odločila, da ga končno naredim.
Kurkuma blagodejno vpliva na razna vnetja v telesu, poleg tega razstrupljevalno učinkuje - pomaga jetrom.
Recept je iz BodiEko.

Potrebujemo: 

- 2 skodelici kokosovega mleka, lahko tudi mleka po vaši izbiri
- 1 žlička kurkume
- 1/4 žličke črnega popra, saj je absorbcija kurkume večja v kombinaciji s črnim poprom
- 1 manjši košček ingverja
- med ali sladilo po želji



Vse sestavine, razen medu, zmešamo, zavremo in na malem ognju kuhamo 5 minut. Vzamemo ven ingverček, ohladimo, da je prijetno toplo, po želji dodamo med in spijemo.

Moje kokosovo mleko je bilo močno, gosto, zato sem ga kar precej zalila z vodo. Mi je še vedno deloval premočno, preveč nasitno, zato bom naslednjič ta napitek naredila z riževim mlekom.

Zadnje čase imam spet občasno težave z živčnim zbujanjem sredi noči. Si poskušam pomagat na različne načine (predvsem odpravit vzroke). In poleg večerne meditacije mi zelo pomagajo tudi takšni prijetni topli napitki pred spanjem.

Lahko in prijetno mirno noč želim.

ponedeljek, 23. november 2015

četrtek, 19. november 2015

Brezplačno predavanje o aromaterapiji

Hja, danes pa ne pišem samo o svojih doživljajih in rečeh, ki se mi zdijo zanimive, ampak vabim.

S prijateljico Melito organizirava predavanje o aromaterapiji in eteričnih oljih. Jeee, končno nisem več samo med poslušalci, ampak na 'drugi' strani ;)

Predavanje je primerno za začetnike v svetu naravnih vonjev. Bo dišeče in prijetno, predvsem pa brezplačno! Predvidoma bo trajalo dobro uro.


Zdaj sta znana tudi lokacija in termin:
* Kavarna Piškotek v Kamniku na Šutni, sreda 25.11.2015 ob 17. uri (prijave do 23.11.15)
* Center Eko365 v Ljubljani (Šiška), petek 27.11.2015 ob 19. uri (prijave do 25.11.15)


Brezplačno boš dobil/dobila tudi svoj osebni inhalatorček, da boš testiral/testirala blagodejno delovanje eteričnih olj.
V zameno te bom samo prosila, da izpolniš anketo, ker delam raziskavo.

Seveda lahko s sabo pripelješ prijateljico, sosedo, mamo. Ali pa strica, moža, frizerja... ;)
Lahko tudi sodelavca ali sodelavko, saj bomo govorili tudi o tem, kako si z eteričnimi olji lahko pomagamo pri stresu na delovnem mestu (saj veš, ko se ti kravžljajo živčki, ko sveti rdeča lučka ali ko že vidiš dvojno reči na ekranu).
Če te zanima, se javi, da te zabeležim. Lahko kar tu, preko bloga pod komentarji ali na moj mail irena.razinger@gmail.com. 

Tole pa je utrinek s torkovega predavanja, ki sva ga imeli pri simpatičnih osnovnošolskih učiteljicah:



Upam, da se vidimo.
Lep in dišeč dan še naprej, vaša Veverca Irena ;)

PS: Če se poznamo z Veveričjega brloga, bom zelo vesela, če me na predavanju pocukaš za rokav :)


sreda, 11. november 2015

Službena pot v Graz

Včasih me zanese čez mejo. In če imaš med sestanki malo časa, greš seveda po mestu. Na hitro, en krog. Ravno toliko, da četrt ure iščeš mesto za kofetkanje na sončku, ga najdeš in ugotoviš, da je vse zasedeno že z drugimi martinčki :), da pomeriš lesen prstan in aaaaaaaa, ne gre dol. Sploh! Joj, entschuldigen Sie bitte, a mate kako milo .... Prijazna teta je imela neko mazilo. In je šlo... Uf. V Grazu si ravno toliko še, da avto (ki mimogrede ni tvoj) še podrgneš ob previsok robnik in da se ti med vožnjo (ja, ti voziš) na polno zaleti čaj in vsa tekočina zleti iz ust po volanu in po tebi. In ja, potem moraš ostat še vsaj toliko časa, da v bližnji trgovini kupiš pajkice, gatke in ja, še ene kavbojke na zvonc, ker so ravno zelo znižane :)




Ja, službene poti so včasih tudi stresne iz čisto drugih razlogov ;)

ponedeljek, 09. november 2015

Pesjanka Bibi

Za spomin na mojo peso.


Točno štiri leta je ne morem več objet a vseeno močno čutim njeno prisotnost, ko jo želim in potrebujem. Kako se je to bitje usidralo v moje srce.... Verjamem, da sta se srečali ravno takšni dve dušici, ki sta se mogli.


petek, 06. november 2015

Moja tamala ima bulerje!

:)
No, v bistvu ni čisto moje dete, ampak je vseeno moja - nečakinja.
In modelka si je sama izbrala čevlje. In ne kakih roza z mašnico ali bleščicami, Ampak take - bulerje no. Eni jim rečejo tudi martinske.




Take sem si jaz želela v puberteti imet - no, še zdaj ;)
Tamala ima pa tri leta in pol.
Pa pulover je tudi frajerski, a ne.
Hehe, I like her!


četrtek, 05. november 2015

Večerja

Buča, rdeča pesa, krompirček. Pokapljano z olivnim oljem in posuto z zelišči - rožmarin in šetraj. Pečeno v pečici na ca. 200 °C. Buča rabi ene 10 minut, krompir na lističe in pesa pa kakih 30 recimo (odvisno od velikosti). 



torek, 03. november 2015

Pečka

Moja nova pridobitev. Zaradi nje sem ob večerih manj pred televizorjem.

 Več kot eno leto sem se odločala katero pečko bi imela. Za drage se v meni preliva preveč gorenjske krvi pa še velike in težke so. Za moje stanovanje je moralo biti nekaj čim manjšega in za lesena tla (ni betonske plošče) nekaj lahkega. Ampak vse majhno in lahko je bilo res bogo - majhno kurišče in ko si vratca odpiral, si premikal kar celo peč. Meni so bile sicer luškane, ampak so me moji moški svetovalce prepričevali, da peč mora biti malo bolj konkretna. No, in zdaj je. Nordica Junior. Preko Bolhe za 120 €. Kar fin biznis.
In zdaj uživam. Še bolj prav bo prišla v prehodnih obdobjih, ko še ne kurimo in če bo pozimi pritisnil kak hud mraz. Brrr.
Aja, še alarm za ogljikov monoksid bi si umislila. Dimnik sicer lepo vleče, zračim tudi preden grem spat, ampak kaj pa vem, sem sama doma in mene ob večerih hitro zmanjka. In kako naj potem vem, ali spim zaradi zaspanosti ali zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom ;)
A preveč paničarim?

nedelja, 01. november 2015

Vlečeno testo :)

Zadnjič enkrat je bil moj rojstni dan in moj predragi brat me včasih vpraša, kaj si želim za darilo. In sem rekla, da si želim, da me nauči delat vlečeno testo. Ker ga še nikoli nisem delala. Ker se je pred kakim letom (mogoče že dvema) hvalil, da so ga sodelavke to učile, in to tako, zares, ko testo valjaš s 'štilom' od metle :) In ker zdaj moj bratec naredi res dober burek. Sem mislila, da te moje želje ni preveč resno jemal, no, ampak za darilo sem dobila en fin darilni bon! Jeee, pride me naučit delat vlečeno testo! In ta vikend sva oba našla čas...

Zmešala sva belo posebno moko, tip 400, dva ščepca soli, čisto mičkeno olja in skodelico mlačne vode. In fino gnetla. No v bistvu je gnetel brat. Toliko, da se ni več lepilo na roke - vmes je po malo dodajal moko, če je postalo preveč lepljivo.

Ko je testo postalo ena taka lepa, čista, enakomerna in gladka kepica, sva jo dala v novo skledico in zalila z oljem - toliko, da je bilo pokrito. Pustila sva počivati - jah, kaj pa vem, kako dolgo, eno dobro kavo in daljši klepet dolgo (recimo da dobro uro). Enkrat je pustil testo tako počivati čez noč pa pravi, da je bila to napaka, se je vleklo ko en sluzast čigumi in trgalo... Torej kako uro, dve je že ok.

Potem sva testo vzela ven iz olja, ga malček popivnala s papirnatimi brisačkami in ga dala na pomokano površino. Na jedilni mizi sva razgrnila prt, ki je namenjen tem kulinaričnim ustvarjanjem, ga fino pomokala in testo najprej razvaljala z valjarjem. Potem pa se je začel pravi užitek. Vlečenje testa! :) To je res eno tako fino delo. Roko daš pod testo in narahlo vlečeš. Pa spet na drugem koncu, pa spet... Dokler ne postane tanek kot en papirček.


Testo sva dala na pol, ker sem jaz želela eno različico z zeljem (pretenstano zelje in čebula, sol, poper, malo veganskega sirčka naribanega za okus) drugo pa z jabolki (jabčki, drobtinice, lim.lupinica, kokosov sladkor).

Zeljnata varianta nama je super uspela, jabolčni zavitek pa ne tako zelo, kar bi morala naribana jabolka že prej osladkat, da bi se malce umedila, zmehčala; tako je bil pa štrudel malo bolj kockast no, ampak vseeno dober. Pekla sva na 180°C, približno 45 minut.

Ja, to je to. Tako enostavno. Saj vem, saj vem, tisti, ki to že delate, se vsem seveda zdi, eh kaj pa je to takega, jaz pa sem kar cvikala, ker sem stalno poslušala ene fame o tem testu... No, saj vadit še moram precej, ker ko dela mojster in samo asistiraš, je vse enostavno. Sem prepričana, da bo kdaj prišel tudi tak dan, ko se mi bo vse trgalo in bom izgubljala živce :)

Profi darilni bon :) Pa ne guglat naslova na bonu, ker je ime zraslo na bratovem zeljniku ;)