ponedeljek, 25. april 2016

Moja letošnja misija

Ja, letos sem na eni misiji. No, ni to, da čim manj objav napišem v svojem Brlogu, čeprav tako zgleda ;)
Imam misijo, da si celo leto nič ne kupim. Nič za oblečt in nič za dom.


Ker imam preveč stvari.
Ker me lepe zadeve v trgovinah hitro zapeljejo in jih kupim, čeprav jih ne rabim.
Ker mi gre totalno na živce, da kupujem za živce. Za dušo. In ne, ker rabim.
Ker se na ta način 'hranim', namesto da bi drugače vlagala vase, se na drugačen način 'pocrkljala'.
Ker smo globalno obsedeni s kupovanjem. Kupimo, ker lahko. Ker je moderno. Ker moramo imet. Ker imajo vsi. Arrrghhh!
Zatorej sem za novo leto sklenila, da si celo leto ne kupim nič.
No, pravzaprav sem že lansko leto sklenila enako, pa me je že v marcu 'zvilo' in sem najprej kupila oblekico, pa potem tekaške superge in majčko in... in sem padla v iste tire.
Letos sem poskusila ponovno. In je konec aprila in se kar v redu držim.


Vsekakor je malce pomagala izmenjava oblačil, ki smo jo punce imele prvega aprila (o tem kaj več drugič). In sem tako lahko malce izživela žensko dušo, ki želi imeti kaj novega, lepega.
In nekaj dni nazaj sem dve uri hodila po trgovinah z lepimi pomladnimi kolekcijami. In pomerila kar nekaj kosov oblačil v treh trgovinah. In nisem kupila nič! :) Ne vem, a sem potrebovala samo nakupovalni 'fiks', ali mi nič ni bilo všeč ali pa sem se bolj slabo počutila. Ker ko se ne počutim dobro, ko si nisem všeč, takrat zagotovo nič ne kupim, ker se mi zdi, da mi nič ne pristoji. Joj, da grem pa na svoj dober dan po nakupih, takrat se mi pa zdi, da mi vse kar pomerim strašno fino stoji.

Da ne zabredem k drugim temam... skratka zaenkrat mi gre dobro pri moji misiji. Kadar imam željo, da bi imela kaj novega, grem skozi omaro, zlikam kaj iz kupa nezlikanih oblačil in zagotovo ugotovim, da imam več kot dovolj zanimivih in lušnih oblačil. Poleg tega imam zaradi te svoje misije večjo željo po šivanju. S S.se spravljava zašit prehodni plašček (čeprav glede na najino hitrost ne bo pomladno prehodni, ampak jesensko prehodni) in komaj čakam, da bo gotov. Da bom imela nekaj novega, zanimivega...



Vem, nekaterim se bo tole pisanje ali pa misija zdela čisto brez vezna, ker sami nimajo takšnih 'problemov', ali pa bodo zavili z očmi, češ, joj s čim se ljudje, ki imajo polne riti, ukvarjajo. Je pa to MOJA misija. Ker imam neko čudo navezanost na stvari (tudi o tem, kako bom to transformirala v nekaj koristnega, kdaj drugič). Skratka tale moja misija nezapravljanja je tudi en tak eksperiment. Lahko se opazujem, kaj me povleče, da bi kaj kupila, v kakšnih situacijah, zakaj..

Mojo trapasto navezanost na stvari trenutno 'zdravim' tudi s tem, da lepe reči, ki jih vidim v katalogu, revijah, reklamah, iztrgam ven in primagnetkam na hladilnik. Ene gredo hitro dol, druge pa že nekaj časa tičijo na hladilniku. Jih gledam in so mi lepe. Rabim jih pa ne. Zato bodo ostale samo kot slikce na hladilniku.
Drugi način za nadomesto fiksanje z lepimi rečmi pa je Pinterest. Tudi tam jih pripenjam na table. Ker so lepe. In tam ostanejo.

Želim si, da se skozi tale eksperiment spoznam, da odkrijem svoje vzgibe, da najdem kreativnejši način za hranjenje svoje ženske (ali pa če želite - hrčkove) duše, da manj trošim, da znam uporabit reči, ki jih že imam in da razmišljam tudi o globalno-lokalni širitvi ideje o ponovni uporabi reči, o kroženju stvari in oblačil, ki jih že imamo...

Vsak vaš komentar, mnenje, osebne izkušnje so več kot dobrodošli.



sobota, 09. januar 2016

Psihološko profiliranje v trgovini :)

A gledate kdaj v trgovini na tekoči trak pri blagajni, kaj ljudje kupujejo?
Jaz vedno :)
Gledam tistega, ki ima zloženo pred mano in tisto, ker se nalaga na trak za mano. Gledam tudi v nakupovalne vozičke, ko vozimo en mimo drugega. Saj vem, je nevljudno buljit v tuje zadeve. Ampak si težko pomagam. Ko je pa tako zanimivo. Prav življenje ti razgrnejo na tisti pult pri blagajni. A kupijo kup mesa, salam, navadno olje, bel sladkor? In potem gledam postave, ljudi in ocenjujem. A so kupili piva, čevapčiče, narezan kruh? Aha, piknik bo. So igrače, pa tri enake čokolade, kavica, napolitanke... Ja, vnuki pridejo na obisk. Bio banane, jajca iz proste reje, brokoli, smuti, pri blagajni pa gleda presne čokoladice... My kinda guy ;)

Skratka strašno nevljudno.

Vir: pinterest


nedelja, 03. januar 2016

Dobrodošlo 2016

Upam, da ste med prazniki doživeli veliko prijetnih, sproščujočih, veselih, družinsko in prijateljsko obarvanih trenutkov in da vam je poleg tega uspelo nekaj trenutkov preživeti tudi v tihoti, v miru, s samim seboj...

Meni je bila mešanica samotnih in družabnih trenutkov všeč. Na koncu pa smo bili blagoslovljeni še s pravo zimsko idilo. Lušni prazniki.

Zdaj pa akcija. Skok v nove delovne obveznosti, ko bomo nekaj dni še pod vtisom evforičnih novoletnih zaobljub, kmalu pa bomo zapeljali v tire norega vsakdana.

Naj vam tokrat zaželim, da bi bilo leto takšno, kot si ga želite, da uresničite vsaj kakšno stvar iz najbolj drznih sanj in da skozi dneve hodite zavestno. Da se zavedate čimveč stvari, ki jih počnete in da jih počnete z vsem srcem.

Pa začnimo ustvarjati svojo pravljico ... 


Samo toliko, da veste ;) - Utrinek s silvestrskega obiska kina Dvor.

četrtek, 03. december 2015

Pa so se začeli

Prazniki namreč.
Letos me začuda ni vse prehitelo. Običajno sicer pletem adventni venček tam nekje med drugo in tretjo adventno nedeljo, letos mi je pa celo uspelo en teden prej :)

Tudi na predbožični sejem sem že šla. V Celovec. Priporočam. Simpatična topla ponudba božičnih okraskov, medenjakov, čokolade, toplih oblačil in kadil! Ja kadila! Raznovrstna. Mira, mešanice, vse sorte smol in vse omamno dišeče in kadeče se. Obožujem kadila.

Pravijo, da je sejem v Vrbi (ob Vrbskem jezeru) tudi pravljičen. Ta me še čaka. Morda letos, morda drugo leto...

Prav na prvega decembra pa smo imeli tudi tak lep dogodek. V fini kavarni ob kaminu smo punce praznovale prijateljičino novo pot. Zbrala je pogum in tudi uradno začela uresničevat svoje sanje. Ko njena cvetlična, vilinska, z energetskimi esencami obogatena in čisto naravna kozmetika pride na police, bom o tem zagotovo še pisala.


Mini darilčki z miro in ogljem za moje aroma-punce


Lep december vam želim. Naj bo umirjen, dišeč, prijetno topel, srčen in obdan s prijatelji!


ponedeljek, 30. november 2015

Fižolovi polpetki

No, saj ne vem zakaj jih imenujem fižolovi, ker noter zamešam vse sorte.

Ko se pri nas kuha kakšno kosilo in imamo prilogo pa omakco naštudirano (danes pire krompir in sladko zelje), poleg bi pa nekaj šlo - saj veste, kakšen šnicel bi se reklo - takrat ponavadi naredim polpetke. Aha, ja, ker šnicel ne pride v poštev. K sreči.

No, polpetki so vedno malce drugačni in iz tistega kar trenutno imam.

Danes so bili to:

še zadnja blitva, ki je rasla na vrtu (oprana in naseckana) - a ni lepa?



z vilico pretlačen kuhan fižol,

nasekljana ena velika čebula, ker jo imam rada (ker jo je bilo res veliko, sem jo prej raje malo popražila, da ne bi hrustali samo čebulo v polpetih),

namočene čia semenke, sezamovo seme (ker ga obožujem popečenega)

malo krušnih drobtinic, začimbe, himalajska sol.

Konsistenca je bila danes res lepa, ravno prav se je skupaj držalo in lahko sem naredila lepe polpetke.



Spekla sem jih na kokosovem olju. Na vsaki strani recimo 2 minutki. Super dobro. Hladni so pa naslednji dan za malico. K skledi solate recimo.












nedelja, 29. november 2015

Protivnetni kurkumin napitek

Večkrat sem že brala o tem zlatem napitku in sem se odločila, da ga končno naredim.
Kurkuma blagodejno vpliva na razna vnetja v telesu, poleg tega razstrupljevalno učinkuje - pomaga jetrom.
Recept je iz BodiEko.

Potrebujemo: 

- 2 skodelici kokosovega mleka, lahko tudi mleka po vaši izbiri
- 1 žlička kurkume
- 1/4 žličke črnega popra, saj je absorbcija kurkume večja v kombinaciji s črnim poprom
- 1 manjši košček ingverja
- med ali sladilo po želji



Vse sestavine, razen medu, zmešamo, zavremo in na malem ognju kuhamo 5 minut. Vzamemo ven ingverček, ohladimo, da je prijetno toplo, po želji dodamo med in spijemo.

Moje kokosovo mleko je bilo močno, gosto, zato sem ga kar precej zalila z vodo. Mi je še vedno deloval premočno, preveč nasitno, zato bom naslednjič ta napitek naredila z riževim mlekom.

Zadnje čase imam spet občasno težave z živčnim zbujanjem sredi noči. Si poskušam pomagat na različne načine (predvsem odpravit vzroke). In poleg večerne meditacije mi zelo pomagajo tudi takšni prijetni topli napitki pred spanjem.

Lahko in prijetno mirno noč želim.

ponedeljek, 23. november 2015

četrtek, 19. november 2015

Brezplačno predavanje o aromaterapiji

Hja, danes pa ne pišem samo o svojih doživljajih in rečeh, ki se mi zdijo zanimive, ampak vabim.

S prijateljico Melito organizirava predavanje o aromaterapiji in eteričnih oljih. Jeee, končno nisem več samo med poslušalci, ampak na 'drugi' strani ;)

Predavanje je primerno za začetnike v svetu naravnih vonjev. Bo dišeče in prijetno, predvsem pa brezplačno! Predvidoma bo trajalo dobro uro.


Zdaj sta znana tudi lokacija in termin:
* Kavarna Piškotek v Kamniku na Šutni, sreda 25.11.2015 ob 17. uri (prijave do 23.11.15)
* Center Eko365 v Ljubljani (Šiška), petek 27.11.2015 ob 19. uri (prijave do 25.11.15)


Brezplačno boš dobil/dobila tudi svoj osebni inhalatorček, da boš testiral/testirala blagodejno delovanje eteričnih olj.
V zameno te bom samo prosila, da izpolniš anketo, ker delam raziskavo.

Seveda lahko s sabo pripelješ prijateljico, sosedo, mamo. Ali pa strica, moža, frizerja... ;)
Lahko tudi sodelavca ali sodelavko, saj bomo govorili tudi o tem, kako si z eteričnimi olji lahko pomagamo pri stresu na delovnem mestu (saj veš, ko se ti kravžljajo živčki, ko sveti rdeča lučka ali ko že vidiš dvojno reči na ekranu).
Če te zanima, se javi, da te zabeležim. Lahko kar tu, preko bloga pod komentarji ali na moj mail irena.razinger@gmail.com. 

Tole pa je utrinek s torkovega predavanja, ki sva ga imeli pri simpatičnih osnovnošolskih učiteljicah:



Upam, da se vidimo.
Lep in dišeč dan še naprej, vaša Veverca Irena ;)

PS: Če se poznamo z Veveričjega brloga, bom zelo vesela, če me na predavanju pocukaš za rokav :)


sreda, 11. november 2015

Službena pot v Graz

Včasih me zanese čez mejo. In če imaš med sestanki malo časa, greš seveda po mestu. Na hitro, en krog. Ravno toliko, da četrt ure iščeš mesto za kofetkanje na sončku, ga najdeš in ugotoviš, da je vse zasedeno že z drugimi martinčki :), da pomeriš lesen prstan in aaaaaaaa, ne gre dol. Sploh! Joj, entschuldigen Sie bitte, a mate kako milo .... Prijazna teta je imela neko mazilo. In je šlo... Uf. V Grazu si ravno toliko še, da avto (ki mimogrede ni tvoj) še podrgneš ob previsok robnik in da se ti med vožnjo (ja, ti voziš) na polno zaleti čaj in vsa tekočina zleti iz ust po volanu in po tebi. In ja, potem moraš ostat še vsaj toliko časa, da v bližnji trgovini kupiš pajkice, gatke in ja, še ene kavbojke na zvonc, ker so ravno zelo znižane :)




Ja, službene poti so včasih tudi stresne iz čisto drugih razlogov ;)

ponedeljek, 09. november 2015

Pesjanka Bibi

Za spomin na mojo peso.


Točno štiri leta je ne morem več objet a vseeno močno čutim njeno prisotnost, ko jo želim in potrebujem. Kako se je to bitje usidralo v moje srce.... Verjamem, da sta se srečali ravno takšni dve dušici, ki sta se mogli.


petek, 06. november 2015

Moja tamala ima bulerje!

:)
No, v bistvu ni čisto moje dete, ampak je vseeno moja - nečakinja.
In modelka si je sama izbrala čevlje. In ne kakih roza z mašnico ali bleščicami, Ampak take - bulerje no. Eni jim rečejo tudi martinske.




Take sem si jaz želela v puberteti imet - no, še zdaj ;)
Tamala ima pa tri leta in pol.
Pa pulover je tudi frajerski, a ne.
Hehe, I like her!


četrtek, 05. november 2015

Večerja

Buča, rdeča pesa, krompirček. Pokapljano z olivnim oljem in posuto z zelišči - rožmarin in šetraj. Pečeno v pečici na ca. 200 °C. Buča rabi ene 10 minut, krompir na lističe in pesa pa kakih 30 recimo (odvisno od velikosti). 



torek, 03. november 2015

Pečka

Moja nova pridobitev. Zaradi nje sem ob večerih manj pred televizorjem.

 Več kot eno leto sem se odločala katero pečko bi imela. Za drage se v meni preliva preveč gorenjske krvi pa še velike in težke so. Za moje stanovanje je moralo biti nekaj čim manjšega in za lesena tla (ni betonske plošče) nekaj lahkega. Ampak vse majhno in lahko je bilo res bogo - majhno kurišče in ko si vratca odpiral, si premikal kar celo peč. Meni so bile sicer luškane, ampak so me moji moški svetovalce prepričevali, da peč mora biti malo bolj konkretna. No, in zdaj je. Nordica Junior. Preko Bolhe za 120 €. Kar fin biznis.
In zdaj uživam. Še bolj prav bo prišla v prehodnih obdobjih, ko še ne kurimo in če bo pozimi pritisnil kak hud mraz. Brrr.
Aja, še alarm za ogljikov monoksid bi si umislila. Dimnik sicer lepo vleče, zračim tudi preden grem spat, ampak kaj pa vem, sem sama doma in mene ob večerih hitro zmanjka. In kako naj potem vem, ali spim zaradi zaspanosti ali zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom ;)
A preveč paničarim?

nedelja, 01. november 2015

Vlečeno testo :)

Zadnjič enkrat je bil moj rojstni dan in moj predragi brat me včasih vpraša, kaj si želim za darilo. In sem rekla, da si želim, da me nauči delat vlečeno testo. Ker ga še nikoli nisem delala. Ker se je pred kakim letom (mogoče že dvema) hvalil, da so ga sodelavke to učile, in to tako, zares, ko testo valjaš s 'štilom' od metle :) In ker zdaj moj bratec naredi res dober burek. Sem mislila, da te moje želje ni preveč resno jemal, no, ampak za darilo sem dobila en fin darilni bon! Jeee, pride me naučit delat vlečeno testo! In ta vikend sva oba našla čas...

Zmešala sva belo posebno moko, tip 400, dva ščepca soli, čisto mičkeno olja in skodelico mlačne vode. In fino gnetla. No v bistvu je gnetel brat. Toliko, da se ni več lepilo na roke - vmes je po malo dodajal moko, če je postalo preveč lepljivo.

Ko je testo postalo ena taka lepa, čista, enakomerna in gladka kepica, sva jo dala v novo skledico in zalila z oljem - toliko, da je bilo pokrito. Pustila sva počivati - jah, kaj pa vem, kako dolgo, eno dobro kavo in daljši klepet dolgo (recimo da dobro uro). Enkrat je pustil testo tako počivati čez noč pa pravi, da je bila to napaka, se je vleklo ko en sluzast čigumi in trgalo... Torej kako uro, dve je že ok.

Potem sva testo vzela ven iz olja, ga malček popivnala s papirnatimi brisačkami in ga dala na pomokano površino. Na jedilni mizi sva razgrnila prt, ki je namenjen tem kulinaričnim ustvarjanjem, ga fino pomokala in testo najprej razvaljala z valjarjem. Potem pa se je začel pravi užitek. Vlečenje testa! :) To je res eno tako fino delo. Roko daš pod testo in narahlo vlečeš. Pa spet na drugem koncu, pa spet... Dokler ne postane tanek kot en papirček.


Testo sva dala na pol, ker sem jaz želela eno različico z zeljem (pretenstano zelje in čebula, sol, poper, malo veganskega sirčka naribanega za okus) drugo pa z jabolki (jabčki, drobtinice, lim.lupinica, kokosov sladkor).

Zeljnata varianta nama je super uspela, jabolčni zavitek pa ne tako zelo, kar bi morala naribana jabolka že prej osladkat, da bi se malce umedila, zmehčala; tako je bil pa štrudel malo bolj kockast no, ampak vseeno dober. Pekla sva na 180°C, približno 45 minut.

Ja, to je to. Tako enostavno. Saj vem, saj vem, tisti, ki to že delate, se vsem seveda zdi, eh kaj pa je to takega, jaz pa sem kar cvikala, ker sem stalno poslušala ene fame o tem testu... No, saj vadit še moram precej, ker ko dela mojster in samo asistiraš, je vse enostavno. Sem prepričana, da bo kdaj prišel tudi tak dan, ko se mi bo vse trgalo in bom izgubljala živce :)

Profi darilni bon :) Pa ne guglat naslova na bonu, ker je ime zraslo na bratovem zeljniku ;)

ponedeljek, 21. september 2015

Jesen

Še malo pa se bo uradno pričela. Pri meni se je že...
Obožujem jesen. Veliko stvari pri njej. Temperature, tople puloverje, umirjeno druženje, svetlobo - svetlobo pa res, a ni krasna! Barve. Kostanj, orehe, oranžne buče. Veverice ;) Naravo na splošno. Jabolka. Mmmm, koliko lepih trenutkov nas čaka v prihodnjih dneh, tednih... Uživajte!

Vir: Pinterest

nedelja, 06. september 2015

Kako veš, da je dopust 'uspel'?


Tako, da si očitno tako zelo spočit, da je v enem dnevu po povratku že čisto vse razpakirano (ja, tudi toaletka), vse (in še več) oprano, da je figova marmelada že skuhana in da se celo odločiš, da boš malo pokukal v svoj brlog, ki je že več ko eno leto sameval :)

Ja, po dolgem času sem si uspela vzet 2 tedna časa zase. Za resetiranje dušice, za regeneracijo telesa, za 'hvatanje' energije, veeeliko plavanja, srkanje vsakega trenutka, preživetega v nebeški naravi - in seveda tudi na kavicah ;)



 Mat'r paše!!!

Pozdravljeni vsi, ki vas tu in tam zanese v veveričji brlog. Zdaj se bomo zopet večkrat družili... Nasvidenje kmalu!

nedelja, 06. julij 2014

Mini torbice


Za moje 'aroma-babe' sem zašila mini žepke, oblazinjene, da bomo lahko svoje dišeče zaklade (eterična olja) varno prenašale v svojih torbicah.



Vsaka 'aromoljubka' seveda vedno s seboj nosi kakšno stekleničko nepogrešljivih olj. Jaz moram imeti obvezno eterično olje sivke. Za prvo pomoč pri mini opeklinah, malih urezninah, pikih žuželk ali pa kar tako za pomiritev, crkljanje, ko je dan težak.


Ta je pa za S., za vsa njena službena potovanja - taki žakeljčki pridejo prav za kakršnekoli drobnarije, ki morajo v kovček.

  

četrtek, 03. julij 2014

Kras in njegovi dehteči zakladi

Ne, to ni objava o pršutu in teranu ;)

Pač pa o poljih, travnikih, zeliščih, venčkih ...




Šopek, poln zdravja - šentjanževka in rman








Zaupanje

Priprave za dišeč venček