Jovo

Danes zvečer je na sporedu koncert skupine Bon Jovi. Na Dunaju. V babji družbi. Poročam, ko se vrnem. Pa-pa.

Bon Jovi

Moj prijatelj...

... Piki Jakob  :)

Knjige se spomnim iz otroštva. Vedno so me začarali medvedki, ki so 'živeli' in ravno takšnih sem si želela tudi jaz. Verjetno mi je zato Piki Jakob tako ostal v spominu. Knjige nikoli nisem imela doma. Sem si pa spomin na otroštvo kupila pred kratkim. Uvodno zgodbico sem že prebrala. Ostale bom pa prihranila za lepo poletno popoldne, ko se bom zleknila na deko na trati in se vrnila skoraj 30 let nazaj.



P.S.: Zdaj razmišljam, da mogoče pa jaz zato tako obožujem pse (in načeloma vse sesalce), ker so pač živi 'medvedki'? :)

Multipraktik

Nee, to ni objava o kakšnem gospodinjskem aparatu ampak o enem gospodu z brado, ki je živel 500 let nazaj. O Leonardu da Vinciju. Zmeraj mi je bil všeč. Zdaj, po ljubljanski razstavi sem pa itak čisto fascinirana. Ja, saj znam cenit vse artefakte, ki jih je izumil, vse uporabne predmete. Ampak najbolj me je impresioniralo dejstvo, da je bil res en tak multi multi praktik. Tip je enostavno obvladal VSE. Spoznal se je na fiziko, kemijo, krasno je slikal (da ne bi kdo pozabil, da je naslikal Mono Liso), bojda je bil odličen jezdec in dober glasbenik. Grem stavit, da je tudi dobro kuhal, ha ha ha.

Ker je bil Leonardo tudi velik mislec, bom zaključila z meni ljubim njegovim citatom:
"Obstajajo tri vrste ljudi. Tisti, ki vidijo. Tisti, ki vidijo, ko jim pokažeš. Tisti, ki ne vidijo."

A kam spadam jaz? Hm. Najraje bi se proglasila za osebo odprte glave in se torej uvrstila v srednjo kategorijo. Ampak verjetno je bolj realno, če rečem, da sem od vsakega po malo.

Kaj vse najdemo v gozdu

Včasih (no, velikokrat, ah no prav, večinoma) ko lutam po gozdu pobiram vse mogoče zadeve. 

Lep storž, zanimiv kamen, lušno vejico, zanimivo rožo, kar kakšen kos lesa in podobno. 

No, pregorene žarnice pa do sedaj res še nisem privlekla. Razen morebiti če je bila med vso nesnago, ki smo jo kdaj med čistilnimi akcijami vlekli iz narave.

Verjetno jo bom spremenila v mini vazico.

Vilinka

Vilinka je ena lušna štacunca v Novem mestu. In Vilinka je Alenka Udovč Pavlin, ki šiva čudovita oblačila in izdeluje cekarčke, ogrlice in še in še.

Še dobro, da so imeli pred vhodom v pasažo razstavljen tako luškan komplet, da me je potegnilo do štacunce. Sem imela res malo časa, zato sem pogledala zelo na hitro ampak sem se kljub temu uspela zaljubit v krilo z aplikacijo obešenega perila.

Čemaž moj najljubši

Jem ga na 'dilcah'

Res veliko ga pojem na 'dilcah' :)

V omleti.

Kot namaz.

Pa seveda v juhi. Te pa nisem uspela slikat.

Novo mesto

No, v Novo mesto se ne hodi ravno na izlet. Ker ni nič posebnega. Ja, kaj češ pa v Novem mestu počet??

Ha ha, napaka! Je prav simpatično mesto za izlet, za kofetkat, oblest štacunce, it na kosilo, pogledat do cerkve, in se sprehodit ob Krki. Če imaš pa še kaj več časa kot nekaj ur, je zagotovo možno najti še marsikaj zanimivega, ker sem med obhodom opazila kar nekaj enih muzejev, pomembnih hiš in podobno. Priporočam.

Obisk pri prijateljih

Živita v idilični vasici. Marsikomu bi se morda zdelo na koncu sveta. In najbrž tako tudi je - na koncu ponorelega sveta, kjer se življenje umiri, kjer zrak drugače diši in kjer je vse obdano s pozitivno energijo. Tu se počutiš doma in jima iz vsega srca želiš, da jima uspe uresničite zastavljene cilje, obenem pa upaš, da ne bosta ob vseh teh načrtih pozabila sproti uživati v tem raju. Saj vesta - pot je cilj ;)

Topla greda; pod njo so naloženi kamni in steklenice z vodo, ki so v toplih dneh akumulirali toploto, preko noči pa jo oddajali.

Šefica, ki obvladuje posestvo <3

Poslopje z velikim potencialom. Upam, da čimbolj obdrži svojo čarobnost. Ko si noter si lahko v celoti predstavljaš kaj vse bi lahko bilo...

Vrata v topel dom

Držim pesti, da plot ostane ;)

Lušna bejba, ki pod kozolcem vodi ure joge.

A ni to krasen razgled za vadit jogo, se umirit, meditirat, narest nekaj zase, zadihat??

Dnevi so bežali...

... in jaz sem?

Opazovala srnice, ki so se brezbrižno sredi belega dne pasle po sosedovem vrtu in pod našim balkonom...

Se navduševala nad tem, kako preproste male stvari polepšajo dan...

Občudovala popolnost narave (mimogrede, hermelika je ena izmed mojih najljubših rastlinic)...

Gledala, kako raste božično žito - ja, no, pa kaj; posejala sem ga šele po veliki noči :)

Nabirala zelišča...

Uživala ob pogledu na živa bitja, ki, ravno tako kot jaz, srkajo energijo pod pomladnim soncem...

Kvačkana broška

Lej kaj jaz mam! :)

Ma, sem bila tako vesela, ko sem pri Bonbončici bila izžrebana na njenem giveaway-u, da sem vriskala. Ker jaz res nikoli nič ne zadanem. In potem zadnjič pri Anji tisti luškan bambi in zdaj še broška! Kaj naj rečem, super občutek je. Me je oči klical v službo, da sem dobila eno kuverto in da je notri nekaj "kot en CD al neki tazga". Hi hi. No, bila je ful lepa broška. Res lepo izdelana in moj stil.

Na tej fotki se pa prav hecno držim. Kot en 'pokovc' :)

Bonbonček, še enkrat prav lepa hvala. Broška dobro lepša moje spomladanske oprave.

Korenčkovi veganski muffini

Medtem, ko me je zamedlo, sem nekajkrat zapacala tudi kuhinjo. Najbolj fini so bili korenčkovi mafini!

Recept je iz ene strašno dobre knjige z veganskimi recepti, ki sta jo napisala dva Slovenca! Res je super in jo zagotovo predstavim drugič. Naslov je '88 prigod v kuhinji ali vegani ne jedo samo solate'

Zdaj pa recept:

- 1 skodelica polnozrnate moke

- 1 skodelica ovsenih kosmičev (jaz sem imela mešane)

- 1 žlica koruznega škroba (jaz ga nimam in sem dala pač 1 žlico moke več)

- 1 žlička pecilnega praška

- 1 žlička sode bikarbone

- 1 žlička cimeta

- 2 večja korenčka, naribana - jaz obožujem korenje in sem malo pretiravala, sem dala 4 :)

Te suhe sestavine zmešaš in dodaš še 

- 1/4 skodelice agavinega sirupa 

- 1 skodelico vode

- 1/4 skodelice olivnega olja

Dobro premešaš, naložiš v pekač za mafine (ali v dvojne papirčke za mafine) in pečeš 25-30 min pri 190°C.

Avtorja knjige pravita, da si po nestrpnem pričakovanju pomirjen, saj so mafini odlični. In res so! Enostavni in slastni. In primerni za vse veganske prijatelje ;)

Aja, še to, meni so bili prvič malo premalo sladki, zato sem dodala drugič še mičkeno več agavinega sirupa in ker ga je zmanjkalo še dobro žlico melase.

In potem si skuhaš še kavo, se zlekneš na zofo, gledaš dobesedno v luft (pardon, v prekrasno modro nebo) in zbiraš moči / energijo / voljo za ponoven pogon.

Ob takih mafinih pride ta trenutek hitreje kot bi sicer ;)

Kako narediš zobno pasto

No, končno mi je zmanjkalo kupljenih zobnih past in sem lahko novo izdelala sama!
Saj sem poskusila že enkrat prej, takoj po delavnici pri Ani, vendar samo za enkrat. Najprej sem namreč želela porabiti tisto, ki jo imam. Ker res ne maram odprtih in na pol porabljenih reči, medtem, ko že začneš uporabljati nekaj drugega. Ja, ena taka čudna stvar o meni :) Ne maram tega pri kozmatiki, niti v hladilniku. Poleg tega sem imela glede zobne paste, ki jo izdelaš sam, malce težav z embalažo. Ana sicer predlaga kar lonček, pa si potem pasto z mini leseno lopatko lepo naložiš na ščetko. Želela sem poskusit kaj bolj 'zobnopastnega'. Ker tube seveda nisem dobila, sem kupila eno tako posodico na pumpico. In potem ni bilo več izgovorov - prejšnjo pasto sem porabila, embalažo imam, naredi že!

Doma narejena zobna pasta:

- bela glina oz.kaolin
- hidrolat ali prečiščena voda ali destilirana voda ali prekuhana voda (to dam jaz - prekuhana voda alias čaj, tokrat rožmarinov)
- eterična olja (jaz sem izbrala EO mete, limone in klinčkov)
Ja, to je res vse! :) No, lahko dodaš tudi malo fino zmlete soli, vendar je jaz ne.

Kake tri žlice bele gline in približno toliko čaja sem zmešala v pasto (ja, konsistenca naj bo približno taka kot pač ostale zobne paste). Dodala sem 2 kapljici EO mete, dve limone in eno kapljico klinčkov. Meni je okus super. Ravno prav pekoč. Sicer pa po želji, vendar z EO ne gre pretiravati. Ana pravi, da imajo otroci radi pasto z EO pomaranče. Daš v lonček in greš takoj umit zobe, ker je občutek, da si nekaj tako 'kompleksnega' scopral sam, božanski.

He-ej! :)

Srčkana veverička

No, pa je prišla pomlad tudi v veveričji brlog in me prebudila. 

Ne še čisto in povsem, pa vendarle toliko, da se zopet podam v blogerski svet. Ker ga pogrešam. Ker je fino brskat po svojih zapisih, gledat svoje slikce in se veselit, da vendarle kaj lušnega in za svojo dušo uspeš skupaj spravit. Med tem 'dopustom' sem seveda uživala in spremljala meni najljubše blogce in si tako polnila dušo z lepimi trenutki in stvarmi drugih. 

Torej... se zopet beremo! :)

Veverco je zamedlo. Ne samo sneg.

Pridejo dnevi, ko je vsega veliko. Preveč. In če se še tako trudiš vse opravit in vse niti držat v rokah, ne gre. Izčrpaš se. In takrat rabiš počitek. Odklop. In ponovni zagon po korakih. Eno stvar za drugo.

Nikamor ne grem. Še sem tu. In z veseljem spremljam vrsto prisrčnih blogov, ki me sprostijo in mi barvajo dneve. Pridem nazaj. Obljubim ;) Upam, da čimprej. Saj je tudi meni tale brlog nadvse všeč. 

Do takrat pa - pa pa ;)

kjuti veverca

Grizzly Adams

:) To je bila ena izmed mojih najljubših nanizank v otroštvu. Srčno sem si želela, da bi tudi jaz imela nekoč medveda (ali pač kakšno drugo ogromno kosmato žival) za prijatelja. No, že nekaj dni me spremlja prelepa naslovna pesem nanizanke. Spat grem z njo, zbujam se z njo in ob njej skušam ostati pozitivna, vesela. Dobro vpliva name. Pa naj vpliva tudi na vas ;)

In še 'ta dolga' verzija. Lepo lepo lepo. Živčke na pašo, nasmeh na ustnice in uživajte.

Aha, ja še to. Na YouTube-u seveda najdete tudi različne dele nanizanke in lahko obujate spomine in se za nekaj trenutkov potopite v nedolžna otroška leta.

Torbica

Ni moja, niti je nisem jaz naredila. Na žalost ;)  Mi je pa zelo všeč in predvsem sem fascirana nad tem, da je gospodična, ki jo je izdelala, šele pred kratkim začela šivati! Res je lepo izdelana. Da ne omenjam, da je motiv in kombinacija barv čisto po mojem okusu. Blagor mali lastnici :)

Trenutek v nekem dnevu

Ob nekem jezercu, ob skodelici dobrega čaja, s skripto za coprnice na kolenih...