Pridejo dnevi, ko je vsega veliko. Preveč. In če se še tako trudiš vse opravit in vse niti držat v rokah, ne gre. Izčrpaš se. In takrat rabiš počitek. Odklop. In ponovni zagon po korakih. Eno stvar za drugo.
Nikamor ne grem. Še sem tu. In z veseljem spremljam vrsto prisrčnih blogov, ki me sprostijo in mi barvajo dneve. Pridem nazaj. Obljubim ;) Upam, da čimprej. Saj je tudi meni tale brlog nadvse všeč.
Do takrat pa - pa pa ;)
Naj se ti življenje čimprej "umiri", jaz pa že komaj čakam, da prideš nazaj! :) LP
OdgovoriIzbrišiHvala, Bonbonček!
IzbrišiSe beremo! Lepo bodi.
PS: Žaba v headerju tvojega bloga je ful simpatična! :)
Srečno, draga veverička. Rada pokukam k tebi. Ohrani smeh in veselje in se loti izkopavanja izpod "snega". Čakam, da se vrneš :)
OdgovoriIzbriši