Jesen?

A se meni samo zdi ali je danes popoldne res malo dišalo po jeseni?

Tak topel dan, s slutnjo o hladu, pa veliki traktorji kosijo veliko travo, pa kakšni listki že padajo z dreves, obeta se fina žetev in z darovi narave bogata jesen...
Saj nočem nikogar strašit, ampak malo je pa že dišalo, no ;)

Še dobro, da takele lepotice pričajo o tem, da smo še vedno sredi poletja...  če sem že vročinski val spregledala ;)

 

 

Hruškova marmelada

Sem skuhala najbolj zanič hruškovo marmelado na svetu :)
Celo sem vrgla stran.

Prvič sem poskusila skuhat marmelado brez sladkorja. Sem videla recept v reviji Pomagaj si sam, ga na hitro prebrala in si rekla, to moram enkrat poskusit. In potem sem dobila hruškice. In sem imela manj kot uro časa za vse. Samo rezala sem jih pol ure! Za branje navodila itak ni bilo časa. Spomnila sem se, da se da noter ščepec soli, malo limoninega soka in kaka začimba in malo pokuha :) Marmelada je bila občutno preslana (očitno daš mikro mini ščepec soli), malo prekisla, ingver pa ni pasal noter. Skratka zelo neokusno in neuporabno.

Sklep za naslednjič:
- natančno preberi navodilo in nasvete,
- vzemi si čas,
- premisli, kaj bo pasalo skupaj,
- z ljubeznijo skuhaj.

Nabiranje zelišč

Obožujem zelišča. In obožujem jih nabirat. Izpolni me in me navda s ponosom in velikim zadovoljstvom, da znam / znamo v naravi nabrat nekaj koristnega in tako zelo dragocenega. Mogoče imamo to globoko v svojih genih, ker smo bili zelo zelo dolgo nazaj nabiralci. Hm, samo potem bi mi bilo strašno fino tudi lovit živali. Pa mi ni...
Bom zaključila po svoje: očitno smo v svojem bistvu bolj nabiralci in smo bili lovci zgolj iz nuje. In zdaj te nuje ni več!!
Se ustavim tukaj, da ni bom šla predaleč ;)

Lapuh, robidini listi, pljučnik, jagodnjak (jagodini listi), marjetice, vijolice, trobentice

Preslica (in kopriva za okras)

Šentjanževka in lakota

Nedeljski izlet

En tak čuden dan je bil tisto nedeljo, ene 14 dni nazaj, poln smotanih dogodkov. Ne vem, nas je hotel nekdo kaj opomniti?
No, slikce so pa vseeno lepe nastale. In izlet je bil čisto ok. In tudi mi smo bili ok. Hvala tistemu nekaj, kar nas čuva.

 

Zaklad!

Ognjič v domačem olivnem olju

Materina dušica v hladno stiskanem ekološkem sončničnem olju

Noge v petkah

Nisem ljubiteljica visoki petk. Kdaj pa kdaj mi pa sede. Ampak res kdaj pa kdaj - recimo dvakrat do trikrat na leto :)
Z mojo S. sva se enkrat afnali in po babje pomerjali čevlje (najbrž tudi oblekce) in je rekla, da pač ženske noge veliko lepše izgledajo v visokih petkah. In potem sva fotkali za primerjavo. Ista noga v zelo podobnih čevljih, le petka je tista velika razlika. Jaz se še danes ne morem načudit razliki :)

A ni hecno no?!

Sicer še vedno prisegam na udobne čevlje, v katerih se da obenem hodit po mestnih ulicah, divjat po naravi in splezat po lestvi recimo, ampak, če bom kdaj slavna in bom morala delat vtis na rdeči preprogi pred fotografi, bom obula čevlje s petko.

Ali pa bom zvesta sami sebi in bom v lušni oblekci, spodaj pa supergice ;)

Gorske rože

Bolj slaba sem v poznavanju rastlin po imenih. Sploh te gorske so mi tuje, ker res nisem velikokrat v hribih. Zato sem imena napisala samo tam, kjer vem, katera so, pa še v to nisem prepričana. Če kdo kaj pozna, naj prosim pove, bom dopolnila seznam. Fotke (in rožce) so s poti na Ratitovec.

Negnoj - lepo rumeno cvetoče drevo, ki diši po medu.

 Puhasti svelo vijolični gumbki :) Ne, to ni pravo botanično ime.

  

Zlata pogačica 

Spredaj divji šipek, zadaj zvončnica.

Materina dušica, moja najljubša!

Mmmmm, opojno diši....

 

Kranjska lilija; zaščitena.

Repinec? Listi me niso prepričali, da je res.

Ratitovec

Moj prvi letošnji pohod v hribe.
Ratitovec je fin hrib za nabiranje zelišč in predstavlja ravno pravi podvig za tiste, ki smo bolj 'švoh' kar se kondicije tiče. Pod enim izmed vrhov je Krekova koča, kjer strežejo božansko hrano. Vse je super okusno!

Mravlje so si nasadile materino dušico okoli mravljišča. One že vedo, kaj je dobro ;)

Najlepši hribolazec dneva.

Krasno tlakovana okolica koče

Njami! :P

Rožice si zaslužijo samostojno objavo.

Je fino videt, ko se odrasli spontano spomnijo, da se bodo igrali eno otroško igrico. Sredi hribov. So vsem narisali nasmeh na obraz.

Doma izdelan šampon

No, pravzaprav tole ni šampon v pravem pomenu besede, je pa čistilno sredstvo za lase.
Američani rečejo temu 'No Poo Shampoo' (šampon brez s....a).

Sem brskala po spletu, kako izdelati svoj šampon in sem največkrat naletela na tole res preprosto verzijo.
Potrebuješ sodo bikarbono in kis.

Jaz za 'šampon' zmešam eno žlico sode s približno 2 dcl vode (na slikci v modri embalaži). Zmočim lase in si vso mešanico enakomerno zlijem na lase. Zato jo dam v to modro plastenko, da lahko počasi, z malim curkom, porazporedim po laseh. Zlivam in sproti masiram v lasišče in lase. Se mi zdi, da če bi si zmešala v kak kozarček in si zlila na lase, da bi vse samo steklo dol (in mimo). Ko vse zlijem po laseh, še malo pomasiram lasišče in dobro sperem. Lasje se zdijo (škripajoče) čisti.

Potem si zmešam še 'balzam'. Približno 0,5 dcl jabolčnega kisa in 1,5 dcl. vode. Dodam sem še nekaj (recimo 5 kapljic) eteričnega olja sivke. Strah me je bilo, da bi bil vonj kisa premočen. To mešanico naredim v steklenički z razpršilcem, ker se kis tako lažje nanese na lase. S tem potem dobro poškropim vse lase (tudi lasišče) in pustim učinkovati okoli 5 min. Ta čas pač opravim ostale lepotilne zadeve ;) Aja, tega 'balzama' porabim samo približno pol dcl (tako imam celo stekleničko za štirikrat in ne, nič se ne pokvari do naslednjič). 

Lasje imajo takoj po umivanju še blag vonj po kisu in ni moteče. Takoj ko se posušijo pa o kisu ni ne duha ne sluha. Blago dišijo po sivki (ki jo dodam mešanici). Lasje se super razčešejo, so mehki in ostanejo čisti enako dolgo, kot če jih umijem s šamponom. 

Taka šampon in balzam sta torej učinkovita, zelo poceni in predvsem brez trapastih kemikalij. Preizkusite. Koncentracijo mešanic lahko prilagajate po svojem okusu (le z eteričnimi olji previdno in po pameti!). Nekateri so imeli pripombe, da jim kis lase preveč zmasti, nekateri so dejali, da so potrebovali neko prehodno obdobje, da so se lasje stabilizirali in odvadili prejšnjih kemičnih izdelkov ipd. Meni je bilo takoj fino, brez problemov ali minusov. Imam pa po naravi dokaj suhe in močne lase. Večinoma po umivanju na konice dam tudi stopljeno kokosovo maslo. In je super. In jaz obožujem kokosovo maslo in ko enkrat začnem to zadevo topit v rokah, jo začnem mazat povsod po telesu, rokah, laseh... Mmmmm. Ok, zdaj sem pa že predolga.

Pa pa. In če je (bo) kdo preizkusil šampon s sodo in balzam s kisom, se priporočam za mnenja.

Mavrica

Sem jo slikala takoj, da zdaj točno vem, kje se skriva zaklad!