nedelja, 29. november 2009

Moj začetek

Hello world! Ne vem, če se to reče tudi ob otvoritvi bloga, pa vseeno. Verjetno bi morala napisati raje Hello Veverca! ker bom najzvestejši bralec verjetno kar jaz sama. Blog je namenjen namreč mojim ostarelim sivim celicam, ki prehitro pozabljajo lepe drobne trenutke vsakdanjega življenja. Pa jih je škoda pozabljati! In ker imamo v današnjih časih večkrat računalnik pri roki kot pa zveščič (a se to napiše z ž-jem?), je laže zapisate te drobce v blog kot pa v stari dobri dnevnik.

V bistvu me je ena zelo banalna stvar dokončno pripravila do tega, da začnem z blogom. Sredi novembra sva se z gospodom Pravim peljala iz Ljubljane na našo provinco in spotoma sem opazila, da je eden izmed nakupovalnih centrov že pošteno okrancljan z bliskavicami, lučkami, zvezdicami... in kar je še ostale šare. Ne pretiravam, ampak obšla me je slabost. Stisnilo me je v želodcu, ko sem pomislila na nori, brezvezni, decembrski šoping. Brezglavo potrošništvo. Saj sama tudi kdaj mirim svoje hormone z nakupovanjem, ampak ti decembri so pa čist preveč! Kupujemo samo zato, da kupujemo. Ker je treba! Pha! Pa kaj še! In sem se v tistem trenutku odločila, da jaz pa že ne. Ne tokrat. Da letošnjega decembra ne grem v šoping. Sploh. (No kruh in mleko in pomaranče bom že šla iskat.). In sem zdaj na tem, da se bom načrtno poskusila vzdržat brezveznega nakupovanja. In naj bi bila moja letošnja darila za sorodstvo in prijatelje doma narejena. Iz tistega kar imam (ok, če mi zmanjka kak material za ustvarjanje si še dovolim, da ga grem kupit, amapk čim manj).

Heh, pa da vidimo, v kolikšni meri mi to uspe...

2 komentarja: