Kvačkani copati

Jeee, Veverca se je naučila kvačkat.
Prov čist zares, s kvačko! :)
Ker lani sem kvačkala s prsti.
Pa tudi drugače v življenju kaj zakvačkam.
Ampak tokrat pa zares.

Pri puncah iz Oloop-a smo imeli delavnico.
Imajo še eno v četrtek, 12.12. (preproge) in v sredo 18.12. (okraski).
In mi je tako zelo žal, da ne morem na preproge. Še dobro, da imam prijeten razlog, da ne morem. Upam, da bodo to delavnico še kdaj ponovile.

Torej, v ateljeju Oloop smo dobili fina navodila kako in kaj; dve potrpežljivi punci sta lepo po korakih razložili, kako iz enega preprostega trakca / špagetka narediš krasen copat.

Ker smo bili bolj začetniki, smo uspeli narediti le enega. Material za drugega pa so dobili za domov.

Čeprav se mi je zdelo, da ne bom znala še drugega skupaj spravit, pa je kar šlo... Ko kvačkaš se očitno prstki kar sami spomnijo kako gre.

In zdaj moje kvačkarije kažem vsem, ki me blagovolijo poslušat :)

Lepo se imejte; naj vam bo tudi v noge toplo ;)

Šiviljski podvigi

Nisem ravno dobra šivilja. Izdajo me živci :)

Res, za šivanje moraš imeti potrpljenje.

S S.sva že velikokrat šivali, so bili pa to skoraj vedno izključno pustni kostumi. Saj veste, tam niti ni bilo pomembno, da je vrhunsko zašito, važno je bilo, da stoji skupaj. Včasih sva si pomagali tudi s selotejpom, vrvicami, sponkami... Pravo šivanje, oblačil pač, sva potiskali v stran. Pred davnimi časi, ko sva bili še študentki, sva obiskali šiviljski tečaj v Rožni dolini, in se naučili zašit hlače. Tiste so bile edine, ki sva jih zašili. Potem pa razen mini popravil (zarobit hlače, zašit gumb ipd.) ni bilo zašitega nič več 'oblačilno' uporabnega. Bolj darila: torba za knjige iz filca, predpasniki za vselitveno darilo, darilna 'škatlica', angelček, 'hiška' za jedilno mizo. Pa je S.odločila, da s pustnih kostumov končno presedlava na kaj konkretnega. No, vsaj na postopno učenje česa konkretnega.

In sva v boj poslali vsaka po dve majčki, ki jih že dolgo ne nosiva več. Jaz sem svojo podaljšala in zožala. Ni nič posebnega, še vedno je sprana majica, ki ni za v službo. Za jogo ali spanje pa bo. Predvsem pa je bila dober učni primerek. Ko ti ni škoda zarezat. Pa še za to sprano majico sem potrebovala malce poguma ;)

Predvsem pa sem se naučila, da je dobra priprava (tako kot pri marsičem drugem) veliko vredna. Če si natančno zarišeš, spneš z bucikami, pomeriš... je potem vse lažje. In če šivaš počasi. Včasih furjasto tiščim gas na svoji mašini in se potem vsaki jezim, kako nelepo sem zašila.

Zdaj sem šivanje vzela kot neke vrste meditacijo, čas zase, užitek, ustvarjanje in zdaj so moji živci veliko mirnejši. Celo na roke sem nekaj zašila te dni. Sem sicer spet šla čez fazo 'umiri-se-šivaj-počasi-pa-z-užitkom-pa-bo' in sem bila na koncu spet zadovoljna.

Poštukana majčka - narejeno z mojo mašinco

 Flikce na komolcih - zašito na roke

 

Sem kar ponosna nase. A ne, kako malo človek rabi, da je ponosen nase ;)
Vsak pri sebi pa ve, koliko sebe (in časa in volje) je vložil v kakšen projekt.

Komaj čakam, da najdem kaj časa in zopet kaj ustvarim.

Šumeče krogle za kopel

Šumeče krogle, bombice, bath fizzies, bath bombs...
Imen cel kup, receptov še več. Zaplavajte malo po internetu, zagotovo najdete veliko navodil in filmčkov.
Jaz sem za začetek izbrala enega dokaj osnovnega, vendar mi niso ravno dobro uspele. Razložim.

Šumeče krogle za kopel

1 lonček sode bikarbone
0,5 lončka citronske kisline
čisto malo stopljenega kokosovega masla (recimo eno malo žličko)
čisto malo bele gline (kaolin)
do 10 kapljic eteričnega olja sivke
čisto malo tekočine (lahko voda, jaz sem uporabila hidrolat nepozebnika)

Sestavine, razen vode, zmešamo skupaj. Fino premešamo, da se tisto malo olja lepo razporedi po ostalih suhih sestavinah. V dlani stisnemo nekaj mešanice in če se sprime med seboj, bo ok. Če se ne (meni se absolutno ni; je bilo čisto sipko), dodamo vodo. Čisto čisto po malo. Ker voda takoj reagira s sodo in začne šumet. Jaz sem hidrolat rahlo popršila po mešanici in začela takoj močno mešat. Večkrat sem mešanico preizkusila v dlani, koliko se sprijemlje. Ko se mi je zdela konsistenca prava, sem jo začela tlačit v modelček (prerezano teniško žogico). No, ven ni šlo.

Ni mi uspelo naredit dobrih kroglic. Se mi je pa uspelo zjokat ;) Ker so bile mišljene za rojstnodnevno darilo za S. Tehnične podrobnosti glej spodaj.

Opombe:
- Nisem imela modelčka, zato sem uporabila na pol prerezano teniško žogico. To sem enkrat nekje videla. Pa nisem bila zadovoljna. Masa ni šla ven. Ko sem notranjost natrla s samo suho sodo, je šlo potem malo lažje ven, čisto ok pa še vedno ni bilo. V trgovini za ustvarjanje si bom kupila eno plastično kroglo iz dveh polovic, ki je v osnovi namenjena, da jo okrasimo in imamo unikatno kroglo za novoletno smrečico. Bomo videli, kako se obnese kot model.
- Ko sem maso po neuspelem poskusu s teniško žogico natlačila v silikonske modelčke, je kar rasla in rinila ven. Tudi ko se je sušila, je malce zrasla ven iz modelčka. Ko sem bombice vzela iz modelčka, so bile na notranji strani lepo gladke, tam, kjer so gledale ven, so bile pa grobo zrnate. Kot bi vlaga oz .tekočina, ki sem jo dodala, počasi reagirala s sodo. Samo ne razumem, kako delajo potem krogle, kjer dodajajo tudi tekočino, pa so potem vseeno lepo gladke.
- Ko sem eno bombico stestirala v kozarcu vode, je lepo zašumela. Za dve sekundi. potem je vse potihnilo in izgledalo je, kot da se sploh ne bo topilo. Sem jih proglasila za neuporabne (vsaj uau efekta ni bilo, lepotilni efekt naj bi še bil). Ko sem si nekaj dni za tem naredila kopel, sem jim vseeno dala možnost in jih vrgla v vročo vodo. Zelo lepo so se raztopile in tudi lušno šumele :)
- Zaključek: Obstoječe bom porabila sama, ker za podarit ravno niso. Do praznikov pa moram izpopolnit recept, da bodo imele pri kopajočih se tudi uau efekt ;)

Se je v meni prebudila trma in zagotovo bom (iz)našla super recept!
Če ga kdo že ima, mu bom celo naslednjo kopel hvaležna, če ga deli ;)

Torbica

Ni moja, niti je nisem jaz naredila. Na žalost ;)  Mi je pa zelo všeč in predvsem sem fascirana nad tem, da je gospodična, ki jo je izdelala, šele pred kratkim začela šivati! Res je lepo izdelana. Da ne omenjam, da je motiv in kombinacija barv čisto po mojem okusu. Blagor mali lastnici :)

Kvačkane preproge

Ali bolje rečeno, kvačkane podloge za meditacijo.

Ker so ravno prav velike, da se po turško usedeš, si prižgeš kakšno svečko, naštimaš fino pomirjujočo muziko in pošlješ misli na lep kraj... In spočiješ dušo...

Aja, nazaj k preprogam! Tole sva en večer nakvačkali s S. Seveda ob zelo in predvsem babjih debatah ;)

Na spodnjih fotkah pa se lepo vidi, kako različen stil kvačkanja imava. Čeprav me je naučila S., sem tehniko očitno razumela malo po svoje. Zdaj vem, kako je prav, ampak recimo, da sem osvojila tudi poseben vzorček.

Ta, prva, je pravilno zvozlana, delo pridnih rok S., tista druga pa je moja.

Komaj čakam, da si vzamem čas in uresničim zgornje misli o meditaciji. 

Če dobro pomislim, je pa tudi tole kvačkanje meditativno....

Recept za milo

Osnovni recept

100 g sončničnega olja

400 g olivnega olja

500 g kokosovega masla

152 g lužnega kamna

370 g tekočine (voda / čaj /  sok / mleko...)

20 ml eteričnega olja

Na majhnem ognju raztopiš kokosovo maslo, dodaš obe olji.

V drugi posodici zmešaš lužni kamen s tekočino. PAZI, ker je lužni kamen nevaren (nosi rokavice, zaščitna očala...). Ko zmešaš lužni kamen s tekočino, postane mešanica zelo vroča! Lahko zavre.

Ko sta oljna mešanica in raztopljen lužni kamen enake temperature (okoli 40°C) ju zmešaš skupaj in dobro mešaš! Res dobro mešaš. Potem se začne gostiti kot puding. Dodaš eterično olje, dobro premešaš. Mešaš pač toliko časa, da ko dvigneš kuhalnico in zmes steče v lonec, da se pozna sled (a veš, kot med, ki teče iz žlice npr.). Potem uliješ v kalup, na vrhu pokriješ s polivinilčkom in vse skupaj dobro zadekaš, da se počasi hladi. Pustiš na sobni temperetuuri in čez kak dan, dva vzameš iz modela, narežeš in voila, žajfice so tu. Ampak -  tu pride najtežji del. Žajfice morajo zoreti še 4 do 6 tednov, preden jih lahko uporabiš!  :) Res je težko čakat.

No, to je osnovni recept, ki zagotovo uspe. Sama sem eksperimentirala še z drugačnimi mešanicami in vsakič se kaj drugega naučim (beri: zašuštram). 

Samo prosim, res pazite s tem lužnim kamnom!

Če kdo želi, me lahko še kaj vpraša :)

Je pa krasno imet žajfice, ki so čisto natur in za katere veš, kaj si dal noter.

Uživajte!

Naravna kozmetika

Na lepo februarsko (in še pustno za povrhu) nedeljo smo se zbrale štiri coprnice.

V najlepšem smetišču daleč naokoli :)

In coprale.

Pojasnim vse. Beri naprej ;)

Tole je bila naša nadcopra Ana. Obvlada izdelavo naravne kozmetike. V mezinčku ima eterična olja. Polna je nasvetov kaj pomaga proti čemu, kaj blaži to in ono, kako zmešati razne super naravne zadevice v božansko kremo in še in še.

Najlepše smetišče daleč naokoli je seveda Smetumetova Zibka.

Ta plac je res nor. Za dušo polnit. Neverjetno kaj vse se Smetumetke spomnijo. In ja, če bi vsi (ali vsaj večina) razmišljala podobno kot one, bi imeli veliko manj smeti. Recikliraš oz. predelaš lahko praktično vse.

In kaj smo coprale? Ja, naravno kozmetiko! 

Res super doživetje. 

Spoznavanje sestavin, čudenje moči narave in temu, kaj vse smo pozabili, klepet ob dobrem čaju in še boljši kavi, in praktično delo.

Kopalna sol, masažno olje, oljni parfum (porkaš je to težko!), kremica, vazelin in čoko masažne ploščice.

Oblak omamnih dišav nad našimi glavami. Počutila sem se, kot da so eterična olja napolnila vsak atom mojega telesa in da je prav vsak dobil tiste dobre učinkovine, ki jih je potreboval. Seveda je od vsega dobrega predla tudi moja ženska duša ;) 

Še pospravit (ja, tudi v zakulisju Zibke je zanimivo) medtem, ko so se masažne ploščice zunaj hladile in - slovo. Smo postopale z vrečkami ustvarjenih dobrot pred vrati, Ana nas pa kar ni mogla ven spravit ;) Ja, me bi še kar ostale....

P.S.: Po dveh dneh uporabe sem čisto navdušena nad izdelano kremo! Moja koža na obrazu je vesela. Vsekakor jih bom še izdelala in še bolj zagotovo poročala o rezultatih. 

Hvala Ana in hvala drugima dvema socoprama za fino nedeljo.

Tulipani (iz blaga)

Na naših vratih je že pomlad!

Ptički želja

Na enem izmed Artishev sem se zaljubila v Ptičke želja. 

Lenn ima res smisel za izdelavo prelepih lušnih reči.

In S.si je to mojo navdušenost zapomnila in ptičke izdelala sama. In meni so zato še posebej pri srcu.

V zvitkih pa ptička držita novoletne želje in lepe misli. In meni je najljubša tista, ki jo je poudarila tudi S. Posebej ob dnevih, ko mi je težko, ko se mi zdi, da begam.

"Nobena pot ni ravna,

nobena pot ni revna,

a vsaka je zahtevna

in tvoja ene sama - glavna."

(Tone Pavček)

Vselitveno darilo

Ker so si uredili čisto svojo kuhinjo in so zdaj res čisto na svoje, je seveda sledil vselitveni žur.

In ob ustvarjanju v kuhinji pridejo prav predpasniki. Za punčke karirast, za fante bolj moški, elegantnejši. 

Izdelovanje predpasnikov je fino tudi za nabiranje kilometrine za šivalnim strojem. Rada šivam. Vedno raje pravzaprav. Ampak ne znam dobro in zato mi prav pride čimveč kilometrine. Zdaj se moram lotit še finejših stvari, da povadim še natančnost. To bo večji izziv ;)

 In še moja najljubša modela.

:)

Sem brskala po Etsy-ju in je res toooolk lepih in zanimivih reči, ampak najbolj me je pa nasmejal napis na 

tejle blagasti vrečki

Darile

Najprej nekaj utrinkov decembrskih lepot...

Tole so nadvse lepe beležke (in planerček) od Nike (Nika Perne Handmade Paper Goods).

Luškana torbica / drobižnica od Popikoki-ja 

in en Marujček, ki še ni našel namena, ga pa zagotovo bo. Ko bo prišel njegov čas ;)

(Aja, še to moram povedat. Zelo sem navdušena, ko se ustvarjalci potrudijo svoje izdelke tako lušno zaviti. Že izdelki so fini, ob nakupu ti jih pa še z vso pozornostjo lično zapakirajo! Pohvalno res.)

<3

In še letošnje (žal) edino handmade novoletno darilo, ki sem ga ustvarila jaz.

                                             

PS: Se opravičujem vsem slavistom in tistim, ki to niso, pa jim gre vseeno na živce. Vrate, darile, navodile... :) Sej vem, sej vem. Vseeno obrazložitev vsem ukaželjnim: Vrate so prelepa vrata, darile so iberluškana darilca, navodile so smešno trapasta navodila itd itd. 

Žajfe žajfe žajfice... :)

*Veverca je hepi !  :)

                                   

S S. sva se lotili kuhanja čisto prave žajfice po hladnem postopku.

Za prvič sva se strašno dobro pripravili in oborožili in zaščitili in se držali osnovnega recepta. 

In je že kazalo, da sva ga mogoče kje pokronali, ker se ni hotelo zgostit, a je kmalu začel nastajati 'puding'. Jeee!

Najhujše mi je pa sedaj, ko moram čakat šest (6!!!) tednov, da dozori, ker bo šele takrat čisto pravo milo. Komaj čakam.  Malo me je obsedlo tole milo in že razmišljam, da se bom lotila novega kuhanja, še preden bo tole prvo milo zrelo ;)

Tole je pa ostanek kuhanja mila. Pravzaprav pomije. In lahko uporabiš za ribanje tal ali pranje avtomobila ali  česa drugega.

"Tko sem veseva. Tko se m' fajn zdi." ... bi rekla Meta iz Cvetja v jeseni.

In točno to so tudi moje misli ;)

*PS: Veverca ni samo hepi. Pravzaprav se občasno kar trese od navdušenja. :) Ja, vem, strašljivo!