nedelja, 5. september 2010

Rothenburg o.d. Tauber


 V daljavi se ga že vidi. Rothenburg. Sredi ničesar mesto z obzidjem. Staro in čarobno.

Sva imela izredno srečo, da sva sploh dobila sobo znotraj obzidja. Potekal je namreč srednjeveški festival. In Rothenburg je že brez tega festivala izredno obiskan in menda brez rezervacije težko dobiš prenočišče. Ampak je bila. Samo ena še. Takšna luškana, starinska, s karirasto posteljnino. :)

Meni najljubša štacunca v Rothenburgu. Celo leto izjemno založena prodajalna božičnih okraskov. Kot bi vstopil v pravljico.

Cela prodajalna je urejena kot vasica in v vsaki 'hiški' so okraski različnih stilov. Se opravičujem za slabše fotke, ampak v trgovini je prepovedano fotografirati. hihihihi

Tile so bili meni najlepši - leseni, pisani, starinsko nostalgični...

Okna in polkna - ena izmed mojih ljubezni.

In vrata na vrt. In rože.

In seveda lesena vhodna vrata.

Rothenburg je znan tudi po medvedkih. Tale je neumorno pihal milne mehurčke.

Prvi udeleženci festivala se že zbirajo na ulicah...

V mestu je polno štacunc, kjer najdeš vse mogoče - okraske, starine, ideje za ustvarjanje ... ;)

Povorka se začenja. Eden od telih stricev na koncu povorke me je ugrabil. In me hvalabogu vrnil nazaj :)


Saj pravim, da je to moja ljubezen. 
Obzidje, po katerem lahko hodiš.


Nekaj zame. Res moram učke napasat ob takih zadevah. Me nahrani za nekaj časa ;)

Slavna slaščica. Schneeball. Meni ni nič posebnega. Kot naši krhki flancati, samo malce slabša.

Festival v polnem teku. Pohod z baklami, različne skupine z različnih pokrajin, bobnarji, na koncu pa ognjemet, ki je skoraj skuril mestno hišo (ok, no, res samo skoraj - pač nekaj raket je zadelo ob napušče in fasado).







 
Tole pa je bil najin simpatični hotel. Jaz sem imela od prvega trenutka dalje občutek, da sem v tem hotelu že bila. Vse mi je bilo popolnoma znano. Hodnik, stopnišče, prostorčki na stopnišču z zofami in starimi skrinjami, soba, omara v sobi... VSE. Sem celo klicala očeta, če sva kdaj med potepanji po Nemčiji prenočevala v tem hotelu. Pa je rekel, da ne. Eh, nič, očitno sem bila v njem v katerem izmed prejšnjih življenj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar