Sem se že dolgo spravljala nerest pralni prašek. Ne zato, ker bi imel kdo doma kakšne težave s kožo (mehčalca itak ne uporabljamo), ampak kar tako, ker naj bi bilo enostavno, poceni in okolju manj škodljivo.
Malce sem pobrskala pa netu, tudi angleške variante in ugotovila, da Američani velikokrat uporabljajo Borax. Ker se mi je zdelo, da bo to težko pri nas dobiti, sem se raje osredotočila na slovenske recepte. Borax se, sem potem ugotovila, sicer dobi tudi pri nas, pa mi vseeno ni ravno domač. Med brskanjem po netu sem tudi odkrila, da večina receptov za domač pralni prašek - ali kot sem kasneje ugotovila, gel - izhaja iz enega in istega. In ker ne vem, kateri je bil prvi in originalni (najbrž kak babičin), ne bom niti navajala vira. Recimo, da je splošno ljudsko izročilo ;)
Torej,
domač pralni gel:
Sestavine:
- 1 liter vroče vode
- 44 g mila (čimbolj navadnega; jaz sem sicer kupila kao neko mersejsko trdo milo, samo naslednjič bom
dala kakšno navadno kupljeno naravno milo, ki jih moram nekako porabit, saj zdaj uporabljam
za umivanje samo tista, ki jih sama skuham)
- 1 žličko sode bikarbone (jaz sem dala pralno sodo)
- 1 liter mlačne vode
- 1 žlica belega kis
- eterično olje (10 - 30 kapljic)
Zmešaš vročo vodo in naribano milo. Melo mešaš, da se koščki mila lepo raztopijo. Primešaš liter mlačne vode, dodaš sodo bikarbono, žlico kisa in eterično olje. Voila! Ja, to je to :) No, če se bo kdo tega lotil po tem opisu, naj prosim prebere še opombe spodaj ;)
To zelo tekočo zadevo naliješ v plastenke. In se čudiš čudežu, kako se zadeva zgosti! Dejansko želira! Glej spodnjo fotko! :) Menda v stekelnih posodah oz.kozarcih še bolj želira. In jaz sem dala okoli 50 g mila, namesto 44. Ker gel, ko se je ohladil sploh ni šel iz plastenke, sem do vrha natočila vodo in skušala zmešati. Nekako je šlo, tako da sedaj gel še kar solidno dobim ven. Dam ga v te bučke, ki so ponavadi zraven tekočih pralnih praškov in v boben. enkrat sem ga dala sicer v prekat za prašek, pa nisem opazila kakšne posebne razlike. Gelu sem jaz dodala eterično olje limone, ampak perilo ni skoraj nič dišalo po njem. Tako sedaj kar v bučko dodam še nakaj kapljic olja. Fino eterično olje zna biti tudi sivka in vedno nekaj kapljic čajevca, ker deluje antibakterijsko. Aja, koliko tega gela damo pri pranju. Menda od 40 do 80 ml na 5 kg perila. Jaz hočem ta gel čimprej porabit, pa dam malo več, do 100 ml recimo. Zakaj čimprej? Da naredim novega, izboljšanega. Naslednjič bom dala manj mila, več kisa in več vode. Druga opcija pa je, da naredim podobno in ulijem v širok steklen kozarec, kjer bom gel lahko zajemala z žlico. Poročam o rezultatu.
Opere se dobro (pač nismo gozdarji ali mehaniki ali gradbinci, da bi se morali ubadati s trdovratno umazanijo). Ko se bodo začela vrtnarska opravila, pikniki ipd. bom pa verjetno kaj prala še vedno s klasičnim kupljenim praškom.
Aha, še recept za pralni prašek (prav prašek).
Menda samo zmešaš enako količino naribanega mila in pralne sode. Nisem še poskusila.
Veselo eksperimentiranje želim!
Če ima kdo že kakšne izkušnje z doma izdelanimi pralnimi sredstvi, ali pa se bo tega lotil sedaj, bom zelo vesela kakšnega komentarja, pripomb, nasvetov...
Lepo met.
