sobota, 25. maj 2013

Bon Jovi - Dunaj, 17.5.2013




Deževalo je cel koncert od trenutka ko so se fantje pojavili na odru. John je imel težave z glasom (ker ga nekaj alergija baše, bojda). Richija Sambore ni bilo (ker ma dost, bojda). John ni zapel moje najnaj - Bed of Roses. John je bi s prostim očesom s tribune praktično neviden. Slika na velikih zaslonih je imela mini zamik za zvokom in če je ta slika vse kar vidiš, je kar hecno.
Aja, drugač je bilo pa SUPER! :)
Pač, krasen babji dan. Klepet in dremanje na busu. Najprej poiskat taprav vhod v stadion, da potem ne bo panike. Šoping. Brskanje po štacuncah. Mini večerja. Opazovanje ljudi v šoping centru. Odhod na prizorišče. Ja, kje pa so vsi? O porkaš, to ni taprav stadion! Aha, lej tamle bo prav, kjer je reka ljudi :)
Mini čakanje na bend. In... jaaaaa, Jovoooo! Bravo! Gremo!   :)

Fajn vzdušje. John se je strašno trudil držat 'štimungo' premočeni množici. Scena je bila super. Komadi so pa itak legendarni.

Vračilo na bus, skupaj z veliko množico ljudi. Vesela pa sem, da smo bili vsi lepo umirjeni, olikani in ni bilo nobenega prerivanja, padanja, slabe volje... Preoblačenje premočenih cunj (pareo zmeraj prav pride). In med sedeži lepo zloženih teleščk, zadovoljnih glav in zaspanih oči nazaj domov.







Moji filmčki so bolj tako, zato lepim sem en link z YouTube-a. Luškan komad. Amen.


In tudi na tem koncertu je veljal naslednji (že tradicionalni) rek: Kaj je boljše od BonJovija? Moker BonJovi! :) Ja, dve leti nazaj, v Udinah, je tudi deževalo. Tako sva sklenili, da naslednjič greva na koncert v lepem vremenu. Aja, pa še nekaj pomembnega. Vsekakor je bolje obiskat koncert na manjših, lokalnih stadionih, ker si potem bližje odru. V Udinah npr. sva videli nastopajoče človečke s prostim očesom čisto dobro. Lokalno je tudi v tem primeru bolje ;)

Še ena insajderska, da ne pozabim: S S. sva kupili uniformo za 19.maj. 19.maj je društvo, gibanje, ki je bilo ustanovljeno točno eno leto nazaj (no, pač, na 19.maj) in njegov namen je spodbujanje članov k uresničevanju svojih želja, k ustvarjanju, podpora pri šivanju, druženje enako mislečih in ja, včasih tudi tipična babja razvajanja. In  ustanovni članici sva to pomembno obletnico društva proslavili z obiskom koncerta. In med šopingom kupili identični majčki in identični jopici (to je tudi vse, kar sva kupili), in očitno je to bilo za uniformo. Kaj, veliko društev ima neka enotna oblačila, da se bolj pripadno počutijo ;)



Ni komentarjev:

Objavite komentar